NASVETI
Nasveti za pse, mačke in eksotične živali
Cepljenje proti steklini
Zakonsko je obvezno za vse pse starejše od treh mesecev. Psu je pred cepljenjem potrebno odpraviti notranje zajedavce, da žival razvije zadostno število protiteles proti virusu stekline. Cepljenje je obvezno opraviti 3 leta zapored, nato 1x vsako tretje leto.
Cepljenje proti kužnim boleznim psov
Cepljenje proti pasji kugi, parvovirozi, nalezljivemu hepatitisu, kužnemu kašlju in leptospirozi je zelo priporočljivo. Prvič se cepi mladiče stare 6 tednov (če mati ni cepljena) ali v starosti 8 tednov (če je mati cepljena) ter se cepljenje ponovi dvakrat v razmiku štirih tednov . Glede nadaljnjih cepljenj dobite nasvet pri veterinarju.
Cepljenje proti boreliozi
Prvo cepljenje se priporoča pri starosti 3 mesecev, temu sledi ponovno cepljenje čez 3 do 5 tednov. Nato se cepljenje ponavlja enkrat letno. Na Notranjskem opažamo visoko stopnjo okuženosti klopov z Borelijo, zato cepljenje zelo priporočamo.
Sterilizacijo svetujemo za vse psičke in mačke, ki niso namenjene za vzrejo. Sterilizirana žival ima veliko bolj kakovostno in mirno življenje, saj ni prisotnega stresa ob gonitvi, se ne potepa, manj je poškodb zaradi ugrizov in manj pogosto so sterilizirane živali žrtve prometnih nesreč. S sterilizacijo dosežemo tudi to, da ni nezaželenih brejosti in mladičkov. Prepreči se tudi obolenja na rodilih, pojav novotvorb na mlečni žlezi, kontrolira se nekatera obolenja kot je sladkorna bolezen, epilepsija ter obolenja kože.
Žival ob posegu ne čuti bolečin, saj operacijo opravimo v splošni narkozi.
Kastracija samcev pomaga pri kontroli števila populacije psov ali mačk in zmanjšuje agresivnost samcev. Po kastraciji jih samice ne zanimajo več, tudi nezaželeno markiranje z urinom se ne pojavlja več.
Kastrirani psi in mački se manj potepajo, se ne pretepajo z drugimi samci in so veliko bolj prijetni družabniki svojemu lastniku, saj so bolj vodljivi. Kastracija preprečuje obolenja prostate in mod ter nastanek nekaterih tumorjev in obolenj.
Drugi razlogi za kastracijo so prirojene napake na modih in semenovodu, novotvorbe na mošnji, travma ali absces. Pripomore pa tudi pri kontroli epilepsije in hormonskih motenj.
Zdravljenje s pulzirajočim magnetnim poljem je učinkovito in povsem naravno zdravljenje, brez stranskih učinkov. Pulzirajoča magnetna polja lahko zaradi svojih lastnosti prodirajo skozi materijo in lahko vplivajo na vsako celico v telesu. Zdravilno delovanje magnetnih polj se je začelo pred desetletji ponovno uveljavljati kot dopolnilno zdravljenje v konvencionalni kot tudi alternativni medicini in veterini.
Sestavni del aparata je blazina za magnetno terapijo, na katero položimo žival. Točno določena področja telesa zdravimo z lokalnim, paličnim aplikatorjem. Za zdravljenje tetiv in sklepov na nogah konj, uporabljamo posebne manšete, ki jih ovijemo okoli nog.
Nekaj funkcij aparata:
- regeneracijska funkcija kostnega sistema (po zlomu in poku kosti, po osteosintezah, po nastanku
psevdoartroz (navidezni sklepi) po instabilnih zlomih kosti); - regeneracijska funkcija mehkih tkiv (rane po nesrečah s poškodbami in brez poškodb kože, ope
kline, dekubitalni ulkusi); - pospeševanje krvnega obtoka (pospeševanje resorbcije izliva krvi (hematomov), izplakovanje
limfnih edemov); - zmanjševanje bolečin kostnega in sklepnega sistema (degeneracija hrbtenice ter kostnega in
sklepnega sistema, vnetja sklepov, poškodbe sklepov); - zmanjšanje bolečin v veznem tkivu (poškodbe veznega tkiva - stanje po operacijah, bolečine
zaradi brazgotin).
Mikrosporija je nalezljiva kožna bolezen. Spada v skupino zoonoz, to je bolezni, ki so nevarne ljudem in živalim in se po naravni poti prenašajo z živali na ljudi in obratno. Bolezen povzročajo glivice iz rodu Microsporum. Zelo pogosto so prenašalci potepuške mačke. Prenašalci so tudi živali, ki ne kažejo znakov bolezni na svojem kožuhu. Na spremenjenih mestih se dlaka lomi, štrli ali pa se pojavijo brezdlačna okrogla mesta na koži, predvsem na koži glave in prednjih tac. Bolezen se lahko pojavi tudi na krempljih. Bolezen ni srbeča.
Bolezen je na seznamu bolezni, proti katerim moramo ukrepati po Zakonu o veterinarstvu. Če veterinar posumi na to bolezen, žival pregleda z Woodovo svetilko, odvzame vzorec dlake in ga pošlje v laboratorij kjer potrdijo ali ovržejo sum bolezni. Če je bolezen potrjena, je potrebno omejiti gibanje okuženih živali, ločiti bolne od zdravih. Bolne živali je potrebno zdraviti ter vzdrževati primerne higienske razmere. Živali zdravimo lokalno in sistemsko. Po končanem zdravljenju in po prenehanju kliničnih znakov ponovno odvzamemo vzorce dlake za mikološko analizo, s katero ugotovimo uspešnost zdravljenja.
Zavedamo se, da lastnika skrbi varnost hišnega ljubljenca med posegom, kjer je potrebna splošna anestezija.
- Zaradi tega pred posegom opravimo natančen klinični pregled živali.
- Veterinar lahko predlaga tudi hematološke in biokemijske preiskave krvi, da preveri stanje notranjih organov.
- Za vzdrževanje hidracije in krvnega pritiska ter podporo notranjim organom živali dobijo infuzijo.
- Individualno izberemo primerno pomirjevalo in protibolečinsko sredstvo, ki pomagata pri sprostitvi mišic in znižata odmerek anestetika, ki ga pacient dobi v anesteziji.
- Za uvod v splošno anestezijo uporabljamo novejše hitro delujoče intravenozne anestetike.
- Po vstavitvi endotrahealnega tubusa živali vdihavajo mešanico hlapnega anestetika izoflurana in kisika v pravilnem razmerju s pomočjo anestezijskega inhalacijskega aparata.
- Med anestezijo se paciente monitorira.
- Naš cilj je zagotoviti hitro in varno okrevanje po posegu.
Mikročipiranje je obvezno za vse pse, ki so se skotili po letu 2003 ter za vse starejše pse, če potujejo v tujino. Mikročip je majhna kapsula z identifikacijsko številko psa, ki je unikatna ter omogoča najdbo lastnika izgubljene živali. Mikročip vstavi veterinar s sterilno iglo v kožno gubo na vratu, kar poteka hitro in večinoma neboleče. Mikročip se v podkožju minimalno premika, saj ga preraste vezivno tkivo.
Ob mikročipiranju, kosmatinčku izdamo tudi slovenski potni list za male živali ter ga zavedemo v Centralni register.
Na željo lastnika se mikročip vstavi tudi mačkam in belim dihurjem.
Bolhe
Bolhe so kožni paraziti, ki jih najpogosteje srečamo pri malih živalih. Z gibanjem in ugrizi povzročajo neugodje in srbež. Bolhe lahko s svojo slino povzročajo alergične reakcije zaradi katerih pride do hudega srbenja, vnetja kože in poškodb, ki si jih žival sama povzroči z intenzivnim lizanjem, grizenjem in praskanjem. Bolhe prenašajo na naše kosmatince tudi trakuljo zato je potrebno žival zdraviti tudi proti notranjim parazitom.
Odrasle bolhe pijejo kri zaradi česar lahko pride do slabokrvnosti in oslabelosti kosmatinca. Na psu ali mački se nahaja le 5% vseh razvojnih oblik, ostalih 95% pa se nahaja v okolici. Bolh na psu običajno ne vidimo, opazimo pa lahko rjave ali črne pikice na koži, ki so bolšji iztrebki.
Proti bolham je potrebno vedno delovati celostno, proti vsem razvojnim oblikam. Istočasno je potrebno zdraviti vse živali iz enega gospodinjstva ter očistiti in razkužiti njihovo bivalno okolje.
Psu ali mački se nanese ampulo, ki začne delovati v 8h. urah, lahko se jim namesti ovratnico proti bolham, ponudi tableto v obliki priboljška ali pa se jih skopa s šamponom proti bolham.
Pomembno je, da se odpravi bolhe, jajčeca in ličinke v okolici kjer se žival zadržuje. Tla se večkrat posesa in pomije, vrečko sesalca je potrebno neškodljivo odstraniti ali sežgati. Krpe, odeje in prevleke se opere na 90°C.
Garje
Garjavci so zajedavci, ki živijo v koži in se hranijo z odmrlo kožno povrhnjico. Povzročajo zelo hudo srbenje ter vnetje kože. Bolezenski znaki se lahko stopnjujejo tudi v splošno obolenje, žival ima povišano temperaturo, je potrta ali neješča. Med psi oz. mačkami se večinoma prenašajo z direktnim stikom.
Diagnozo postavimo s pregledom kožnega ostružka. Takrat določimo tudi vrsto garjavca, ki povzroča težave vašemu ljubljencu. Potek zdravljenja določimo glede na vrsto garjavca. Zdravljenje je največkrat dolgotrajno.
Ušesne garje
Ušesne garje se naselijo v mačji ali pasji sluhovod. Tam povzročajo hudo srbenje in vnetje sluhovodov. Okoli uhljev večkrat opazimo rane, ki si jih ljubljenček povzroči sam s hudim praskanjem, v sluhovodih pa je veliko črnega ušesnega masla. Obvezen je obisk pri veterinarju, saj bo oskrbel sluhovode in odpravil garje.
Uši
Uši se zadržujejo na površini kože. Povzročajo blago vnetje in luščenje kože ter blago do močno srbenje. Prenašajo se z direktnim stikom. Odpravi se jih z ampulami, ki delujejo tudi proti bolham.
V primeru okužbe z garjavci ter ušmi je potrebno temeljito očistiti in razkužiti tudi okolico, obolelo žival je potrebno ločiti od zdravih. Z rednim nanašanjem ampul se prepreči ponovno okužbo s kožnimi paraziti.
Klopi
Klopov se lastniki pasjih ljubljenčkov bojijo predvsem zato, ker le-ti prenašajo bolezni kot so borelioza, anaplazmoza ter babezioza. Obolele živali imajo lahko hude bolezenske znake, zdravljenje pa je dolgotrajno. Včasih živali kljub ustreznemu zdravljenju poginejo.
Klopi se zadržujejo v travi ter v nizkem rastju na obrobju gozdov, aktivni postanejo, ko se temperatura dvigne nad 5°C.Odrasli klopi in vse njihove razvojne oblike so paraziti, ki se prisesajo na kožo in pijejo kri.
Če se na žival istočasno prisesa več klopov, lahko povzročijo slabokrvnost.
Kako odpravimo klope?
Če je klop že prisesan na kožo, ga s pinceto ali posebnimi kleščicami primemo in vrtimo v nasprotni smeri urinega kazalca. Pri tem ga čim manj vlečemo iz kože.
Zaščito pred klopi pa se zagotovi z mesečnim nanosom ampule, s tabletami ali z ovratnicami, ki običajno delujejo več mesecev.
Lymska borelioza
Povzroča jo spiroheta Borrelia burgdorferi. Klinični znaki se pojavijo čez 2 do 5 mesecev po ugrizu okuženega klopa. Najpogostejši znaki so povišana telesna temperatura, zaspanost, neješčnost, povečane bezgavke, šepanje, ki se pojavlja izmenično na različnih nogah.
Pri nekaterih psih pa se razvije tudi kronična bolezen ledvic zaradi katere žival lahko tudi pogine.
Granulocitna anaplazmoza
Povzročitelj Anaplasma phagocitophillum lahko prizadene pse in mačke.
Bolezenski znaki se pojavijo 1 do 2 tedna po okužbi in so pogosto nespecifični. Pojavi se povišana telesna temperatura, apatičnost, izguba teka, bruhanje in driska. Pogosti so tudi boleči, otečeni sklepi, bolečina lahko prehaja iz enega na drugi sklep, zaradi hudih bolečin se žival noče premikati. Psi imajo lahko živčne znake kot so epileptični napadi, motnje v koordinaciji, sprememba vedenja. Bolezen lahko prizadene tudi ledvice ter jetra, nekateri psi imajo motnje v strjevanju krvi, kar opazimo kot krvavitve iz nosu, krvavitve v kožo, kri v urinu.
Babezioza
Povzročitelj Babesia canis je protozoj, ki povzroča razpadanje rdečih krvničk. Obolela žival je slabokrvna, zaspana, ima povišano temperaturo ter je splošno oslabljena. Žival je v življenjski nevarnosti, če se bolezni ne odkrije pravočasno.
Črvi in trakulje
Takoj ob prihodu mladiča v novi dom je potrebno odpraviti notranje in zunanje parazite, da bi bil vaš kosmatinec zdrav in odporen proti drugim boleznim. Priporoča se redno odpravljanje notranjih parazitov pri mladičih enkrat mesečno, kasneje pa na 3 do 4 mesece.
Nekateri od teh parazitov se prenašajo na ljudi zato priporočamo doslednost, da ne bi ogrozili lastnega zdravja.
Med notranje parazite sodijo črvi in trakulje, ki zajedajo v tankem in debelem črevesju. Prenašajo se z matere na mladiča, z drugimi živalmi in iz okolice. Prenašalci trakulje so tudi bolhe, ki jih žival zaužije ob lizanju dlake in s tem zaužije tudi jajčeca trakulje. Zato je pomembno tudi redno odpravljanje bolh.
Kakšne znake ima žival okužena z notranjimi paraziti?
Pri blažjih okužbah s paraziti ni izrazitih bolezenskih znakov, kar pa še ne pomeni, da jih vaš ljubljenček nima.
Ko opazite pri vašem ljubljenčku napet trebuh, drsanje po zadnjici, črve ali trakulje v blatu ali izbruhani vsebini, drisko, v nekaterih primerih slabši apetit ali pa ravno obratno, so neprestano lačne in pa nesijočo dlako je čas, da poiščete pomoč veterinarja saj gre najverjetneje za močnejšo okužbo s paraziti, ki lahko ogrozi zdravje vašega kosmatinca.
Srčna glista
Bolezen je prisotna v obmorskih krajih. Zato vsi lastniki, ki vzamete svojega ljubljenčka na morje poskrbite, da bo vaš pes ustrezno in pravočasno zaščiten pred srčno glisto z ampulo ali s tableto.
Srčne gliste prenaša na pse in redkeje na mačke tigrasti komar. Ličinka preide preko kože in mišic v krvni obtok, v srce in se naseli v pljučne arterije. Tu zraste v odraslega parazita dolgega do 30 cm.
Obolele živali kašljajo ob naporih, se hitro utrudijo, oteženo dihajo, pojavi se tremor mišičja, izgubijo telesno težo, se onesvestijo, pri napredovani bolezni lahko pride do odpovedi srca.
Konji
Konje lahko s cepljenjem zaščitimo proti različnim boleznim kot je kužni kašelj, tetanus, steklina, antraks, virusno zvrgavanje…)
Kužni kašelj in tetanus
Influenca ali kužni kašelj je virusna, zelo nalezljiva in pogosta kužna bolezen kopitarjev, ki pa redko povzroči pogin. Znaki so povišana temperatura, suh, boleč kašelj in izcedek iz nosu. Inkubacija traja 1-3 dni.
Tetanus je akutna bolezen, ki ima pogosto smrten izid, povzroča pa jo živčni strup bakterije Clostridium tetani. Za bolezen, ki navadno izvira iz okuženih ran, so značilni otrdelost celotnega telesa in sunkoviti krči mišic. Otrdelost se navadno pojavi ob čeljustih in vratu, nato pa prizadene celotno telo. Konji so med živalskimi vrstami najbolj občutljivi na tetanus. Proti influenci cepimo žrebeta od 5. meseca starosti dalje. Cepljenje ponovimo čez 4–6 tednov in nato sledijo letna poživitvena cepljenja. Proti tetanusu cepimo žrebeta od 5. meseca starosti dalje. Cepljenje ponovimo čez 4–6 tednov, temu sledi ponovno cepljenje po 5 mesecih in nato letna poživitvena cepljenja.
Steklina
Cepljenje proti steklini konj je obvezno za kopitarje, ki se pasejo ali se ženejo na pašo na območje z izrazitim tveganjem za steklino. Območje z izrazitim tveganjem je območje, ki ga določi Veterinarska uprava Republike Slovenije na podlagi ocene tveganja za pojav stekline pri domačih živalih.
Antraks
Proti vraničnemu prisadu je treba obvezno, preventivno cepiti konje na antraksovih distriktih. Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali žene na pašo oziroma vsaj tri tedne pred pričetkom krmljenja živine s krmo, ki izvira z antraksovih distriktov. Na področju občine Postojna je antraksov distrikt na Planinskem polju.
Tudi konji imajo notranje zajedalce, proti katerim se lahko uspešno borimo z antiparazitiki, ki so na trgu v različnih oblikah (paste, granule, geli, injekcije) in lahko delujejo zelo specifično ali pa so širokospektralni.
Na okuženost konja vpliva zelo veliko dejavnikov:
- starost konja: žrebeta in mladi konji so manj odporni na parazite, okuženost je večja;
- lokacija: določeni paraziti so bolj pogosti na določenih področjih;
- letni čas: nekateri paraziti npr. ličinke konjskih zoljev so aktivne le v spomladanskih mesecih;
- potovanja: konji, ki potujejo na različne prireditve, so bolj izpostavljeni drugim okuženim konjem;
- preobremenjenost pašnika: večje je število živali na določenem pašniku, večja je možnost okužbe;
- druge vrste živali na pašniku: tudi druge vrste živali prenašajo parazite, ki lahko okužijo kopitarje.
Na podlagi vseh teh dejavnikov se odločimo za razpored dehelmintizacij. Priporočamo vsaj dvakrat letno odpravljanje parazitov in sicer pred spomladanskim izpustom na pašnike in pred ponovnim jesenskim prihodom živali v hleve.
Zaradi nastajanja odpornosti zajedalcev na antiparazitike je priporočljivo redno menjavanje preparatov.
Pri skoraj vseh konjih je značilno, da se na robovih kočnikov pojavljajo ostre konice (˝špice˝) zaradi načina žvečenja in zelo trde strukture sklenine. ˝Špice˝se pojavljajo na lični strani zgornjih kočnikov in jezični strani spodnjih kočnikov in so vzrok bolečin jezika, lic in dlesni zaradi vbodov in ureznin.
˝Špice˝ na kočnikih odstranjujemo z brušenjem. Najpogostejše orodje za odstranitev zobnih ˝špic˝ so ročne ali električne rašpe in posebna dleta. Natančen pregled konjskega zobovja je potrebno opraviti vsaj enkrat letno. Veterinar po kliničnem pregledu konja rahlo pomiri s pomirjevalom, ker je delo s pomirjenim konjem dosti lažje in manj nevarno za veterinarja in konja. V usta mu vstavi odpirač ter s posebno električno rašpo obrusi nastale konice in izravna grizne ploskve zobovja.
Klinični znaki bolezni konjskih zob so različni. Nekateri konji kažejo vidne znake bolečine in nelagodje, nekateri pa se na bolečino privadijo in ne kažejo prav nobenih znakov.
Volčje zobe po navadi odstranjujemo samo pri športnih konjih, saj ti ne povzročajo težav pri žvečenju, ampak pri rokovanju s konjem. Konji z odstranjenimi volčjimi zobmi so dosti bolj obvladljivi pri jahanju.
Znaki bolezni ustne votline in zobovja:
- med hranjenjem jim hrana pada iz ust,
- izguba teže,
- povečano slinjenje,
- neprijeten vonj iz ust,
- nosni izcedek in otekline na obrazu ali dlesnih,
- otresanje z glavo, slabše obvladovanje pri jahanju.
Najpogostejši zobni problemi:
- ostre špice na kočnikih, ki povzročajo poškodbe lic in jezika,
- zaostali mlečni zobje,
- volčji zobje( povzročajo težave pri jahalnih konjih),
- infekcije zob in dlesni,
- prirojene napake,
- bolezni dlesni.
Vsak kopitar mora biti označen v roku šestih mesecev po rojstvu. Kopitarja se označi z transponderjem oz. mikročipom. Mikročip je majhna kapsula, velikosti riževega zrna, z petnajstmestno številko konja, ki je unikatna ter omogoča lažjo identifikacijo konja. Vstavljanje je neboleče in hitro. Veterinar ga vstavi s sterilno iglo v vratni greben, približno na sredino vratu.
V zadnjem času se rejci športnih konj pri nas in po svetu vedno bolj poslužujejo umetnega osemenjevanja kobil, saj je to edini način, da se reja konj izboljša. Z umetnim osemenjevanjem se nam omogoči osemenitev kobil z izredno kvalitetnimi žrebci. Naravni pripust oz. najem žrebca bi pomenil previsok strošek za rejce, tako da je bolj smotrno kobilo osemeniti z ohlajenim oz. zamrznjenim semenom. Poleg dostopnosti kvalitetnih žrebcev ima umetno osemenjevanje številne prednosti:
- osemenitev znotraj športne sezone
- dostopnost semena ne glede na izvorno državo
- omejitev širjenja bolezni
- uporaba semena žrebcev, ki so postali nezmožni dajat seme oz so mrtvi
Na naši postaji vam nudimo osemenjevanje kobil z ohlajenim in zamrznjenim semenom, saj je osemenjevanje z zamrznjenim semenom doseglo napredek in uspešnost osemenitev je boljša. Pri izbiri in nabavi semena se posvetujemo z drugimi veterinarskimi postajami ter žrebčarnami po svetu.
Sezona osemenjevanja kobil se začne s 1. aprilom in traja do 1. avgusta. Osemenjujemo zdrave kobile, ki niso v žrebetni pojatvi ter kobile, ki niso v prvi pojatvi v tekoči sezoni. V isti sezoni so vam na voljo tri osemenitve, če kobila po prvi osemenitvi ne ostane breja. V ceno je vključeno hormonsko zdravljenje, če je potrebno. V primeru, da lastnik nabavi seme sam, mora dostaviti ustrezno dokumentacijo semena.
Osemenjevanje kobil lahko poteka na domu stranke, kjer mora stranka zagotoviti pogoje za nemoteno delo veterinarja (prostor za pregled kobile-stojnica). V tem primeru se stranki zaračuna potnina, ki jo veterinar opravi. Druga možnost osemenitve je na domu veterinarja, kjer so na voljo boksi za nastanitev kobil. V tem primeru mora lastnik kobile izstaviti ustrezno dokumentacijo kobile (ID z vnešenim pregledom za IAK) ter se z lastnikom hleva dogovori za oskrbo in hlevarino.
V sodobnem konjeništvu se ultrazvočna diagnostika uporablja po celem svetu, saj nam predstavlja nepogrešljivo metodo pri uspešni reprodukciji kobil. S pomočjo ultrazvoka lahko odkrivamo nepravilnosti na rodilih kot tudi zgodnjo brejost kobil.
Kot vemo so kobile sezonsko poliestrične živali, kar pomeni, da se njihov spolni ciklus začne spomladi in konča jesni. V tem času si sledijo redne pojatve pri zdravih nebrejih živalih vsakih 21 dni. V primeru odstopanj v pojatvenem ciklusu ali pri odkrivanju zgodnje brejosti se na naši veterinarski postaji poslužujemo ultrazvočnih pregledov. Zgodnjo brejost pri kobilah odkrivamo že od 12.-14. dneva po ovulaciji (ovulacija nastopi dan pred koncem pojatve). S tem omogočamo rejcem, da se v primeru nebreje kobile pravočasno dogovorijo z žrebčarjem za naslednji pripust ali pa nabavo svežega ali zamrznjenega semena. Pri pregledih smo pozorni tudi na morebitne spremembe rodil, ki onemogočajo uspešno osemenitev in jih uspešno zdravimo. Na ta način rejcem prihranimo dragocen čas in denar.
Zdravljenje s pulzirajočim magnetnim poljem je učinkovito in povsem naravno zdravljenje, brez stranskih učinkov. Pulzirajoča magnetna polja lahko zaradi svojih lastnosti prodirajo skozi materijo in lahko vplivajo na vsako celico v telesu. Zdravilno delovanje magnetnih polj se je začelo pred desetletji ponovno uveljavljati kot dopolnilno zdravljenje v konvencionalni kot tudi alternativni medicini in veterini.
Sestavni del aparata je blazina za magnetno terapijo, na katero položimo žival. Točno določena področja telesa zdravimo z lokalnim, paličnim aplikatorjem. Za zdravljenje tetiv in sklepov na nogah konj, uporabljamo posebne manšete, ki jih ovijemo okoli nog.
Nekaj funkcij aparata:
- regeneracijska funkcija kostnega sistema (po zlomu in poku kosti, po osteosintezah, po nastanku
psevdoartroz (navidezni sklepi) po instabilnih zlomih kosti); - regeneracijska funkcija mehkih tkiv (rane po nesrečah s poškodbami in brez poškodb kože, ope
kline, dekubitalni ulkusi); - pospeševanje krvnega obtoka (pospeševanje resorbcije izliva krvi (hematomov), izplakovanje
limfnih edemov); - zmanjševanje bolečin kostnega in sklepnega sistema (degeneracija hrbtenice ter kostnega in
sklepnega sistema, vnetja sklepov, poškodbe sklepov); - zmanjšanje bolečin v veznem tkivu (poškodbe veznega tkiva - stanje po operacijah, bolečine
zaradi brazgotin)
Govedo, drobnica in prašiči
Na naši veterinarski postaji se poslužujemo redne uporabe ultrazvoka pri govedu, saj je ultrazvočna diagnostika (v mlečni in mesni proizvodnji) ključnega pomena za uspešno in učinkovito reprodukcijo, saj nam zgodnje odkrivanje brejosti ter raznih sprememb na rodilih goveda pripomore k uspešnejši in bolj dobičkonosni reji.
Ultrazvočna diagnostika je ne-invazivna metoda, ki nam omogoča, da s pomočjo naprave, ki oddaja ultrazvočne valove pregledujemo rodila živali. Z napravo lahko natančno pregledamo zdravstveno stanje maternice ter jajčnikov goveda. Pri tem moramo biti posebno pozorni na morebitno tekočino v maternici (vnetje maternice) ter na razne strukture na jajčnikih (ciste,perzistentno rumeno telo,...), ki se pojavljajo pri kravah, ki so neredno v pojatvi, po telitvi ne pridejo v pojatev ali pa ne ostanejo breje po umetni osemenitvi. Poleg tega nam ultrazvok omogoča zgodnje odkrivanje brejosti, ki se opravlja 25.-60. dan brejosti.
Trihineloza je parazitarna bolezen ljudi, prašičev, konj in drugih mesojedih živali. Povzroča jo parazit trihinela ali lasnica, do 4 mm dolg nitast črv. Za človeka so prašiči glavni rezervoar okužbe, še posebno divji prašiči, jazbeci. Osnoven in pomemben veterinarsko sanitarni ukrep preprečevanja okužbe človeka s tem parazitom je ustrezna higienska reja prašičev, deratizacija, ustrezna toplotna obdelava mesa in trihinoskopski pregled mesa. Pregled mesa domačega in divjega prašiča, konj ter medveda, ki je namenjeno za javno potrošnjo je obvezen. Opravljajo ga v laboratorijih v klavnicah. Trihinoskopski pregled mesa živali, ki je namenjeno za lastno potrošnjo, ni obvezen, je pa zelo priporočljiv.
V našem laboratoriju opravljamo kompresijsko trihinoskopsko metodo pregleda mesa. V ta namen sta za pregled potrebna dva koščka mišičnega dela trebušne prepone velikosti oreha. V preparatu iščemo ciste z ličinkami parazita.
Vprašanja?
Pošljite nam sporočilo in z veseljem Vam odgovorimo v najkrajšem možnem času.